Da bom to kdaj napisala, si pa nisem mislila! Življenje, ljubim te – zdela se mi je posladkana in celo nerealna floskula. Imam prijateljico Gabriello, ki kar naprej žvrgoli, kako lepo je živeti. Je lepa, simpatična, topla, ima dva čudovita otroka. Življenje ji ni ravno postlalo z rožicami oz. je vse rožice, ki dišijo in cvetijo
Salzburg Avstrijsko mesto z italijanskim pridihom, ki me vedno znova navdihne Kot novinarka sem bila v Salzburg povabljena že tolikokrat, da ne štejem več. A vsakokrat ga doživljam, kot da sem v njem prvič. Vedno znova obiščem njegove najpomembnejše točke in vedno znova v njem najdem kaj novega. Salzburg je mesto, ki šepeta, poje, igra,
Jih ljubite ali sovražite? Vas napolnijo ali vam pijejo kri? Sama menim, da stari rek Kri ni voda drži. Da moja hči mora poznati svoje korenine, tiste, ki so ji všeč, in tudi tiste, ki ji niso. Pa še nekaj je: Res ne želim videvati ljudi, s katerimi me vežejo isti predniki, le na pogrebih.
Saj smo punce je knjiga, ki sem jo napisala vsem puncam (in tudi njihovim staršem), točno takšna, kot bi si jo želela jaz, ko sem začela stopati v najstniška leta. Je priročnik, ki s tenkočutnostjo, razumevanjem in prijateljskim jezikom nagovori punce, ko jih začnejo zanimati spremembe na njihovem telesu in jim življenje v trenutku nasuje tisoče vprašanj, novih nalog in vlog ter spravi v obup še njihove starše.
Kdaj sem bila nazadnje umirjena, kdaj je bilo kaj postorjenega pravočasno? Danes sem, ko bi hčerka že morala biti v postelji, še vedno iskala darilo za njeno prijateljico za rojstni dan. Ni mi vseeno, kaj drugi kupijo mojemu otroku, zato mi tudi ni vseeno, kaj kupim jaz. Točno sva vedeli, kaj želiva – deklica z
Ko sva še kot fant in punca iskala stanovanje, sva iskala takšnega, da bo primerno tudi za otroke. In ko sva ga našla, nama je bil takoj všeč tudi zato, ker je del stanovanjskega naselja v obliki kroga, znotraj katerega je otroško igrišče. In kakšna sreča – pogled skozi vsa okna je usmerjen na –
Vsi imajo vse, samo jaz ne 🙁 🙁 Življenje JE dobrotljivo tudi z menoj! Ne morem verjeti, da sem to napisala. Nekako se mi zdi, da sem se že rodila s tem, da sem vedno, ob vsaki priložnosti, mislila in si dokazovala, da gre drugim bolje. Lažje. Da je njihova pot lažja, lepša, širša, da