O meni

Petra Arula

Zdi se mi, da živim na zelo hitrem vrtiljaku. Če ne bom zapisala, se bo izbrisalo … Nastal je moj pisani blog, da svoja doživljanja in razmišljanja lahko delim tudi s teboj.

Sem otroško radovedna. Resnicoljubna. Zaenkrat še prevečkrat zaskrbljena. Pač – mama, ki se ji prevečkrat zdi, da je za vse sama.

Mamica

Sem mama. Še raje mamica. Imam samo eno hčer, čeprav sem vedno sanjala tri otroke. A v sanjah smo srečno živeli skupaj z njihovim očkom, v hiši z vrtom, hišico na drevesu, trampolinom, peskovnikom … A midva se nisva znala igrati, sva se pa znala zelo ‘dobro’ prepirati. Ni se mi zdelo prav, da dam življenje še enemu otroku, dokler družina ne bo funkcionirala. In ker nikoli ni, sem nekega dne, ko je moja deklica štela štiri leta, odšla. Zdaj sem mama sama, a k sreči ugotavljam, da nikoli nisem tako zelo sama kot takrat, ko se v to vlogo postavim – sama.

Pišem rada …

Ne vem, kako bi živela brez računalnika. Včasih si želim, da bi znala pisati na papir. S tinto. A nisem tiste vrste retro. Žal ali na srečo, kaj pa vem. Pisati znam tako rekoč le na računalnik. Zdaj to počnem v postelji v napol ležečem položaju, včeraj sem pisala pod drevesom na ljubljanskem gradu, zjutraj po navadi tipkam ob kavi v prijetnem in nehrupnem lokalčku. Po navadi so to članki za revije Sensa, Jana, Cosmopolitan, Bodi zdrava, po novem ta blog, pred leti je bila knjiga …

Črke, črke

Pa mi pisanje ni dovolj. Uživam tudi, ko berem za drugimi in pripomorem, da so njihova besedila berlivejša, lepša, pravilna po nekih pravilih … Ali uredim kak članek, knjigo, zbornik in mu dam obliko. Poiščem, kaj se da in kaj ne … Rada imam črke, besede, stavke, odstavke, te neštete misli …

Pisane osrečevalnice

Nekaj jih je starih že skoraj toliko kot hčerka: jogica za dojenčke in pravljično-igriva jogica za otroke, Najst – meni se dogaja puberteta, mlajše so plesne gibalnice iz ljudskega izročila, nekatere pa še čakajo na moj čas in pogum, da jih oživim iz teorije in poskusov ‘v laboratoriju’.

Ko mi poskoči srce

Joga je življenje. Ples čista radost. Kolo je veselje. Plavanje milina, smučanje pesem, bližnji griči pa butanje srca od sreče, ki mi hoče dopovedati, da si večkrat moram vzeti čas zase in se nadihati. Tako zelo si želim več omenjenega v svojem življenju. Ker mi vedno vedno razširi ustnice v nasmeh, odžene stres in me napolni z energijo. In kar je najpomembneje: ti moji športi me vedno znova spomnijo, da živim. Živim! Ta občutek pa je presneto – fin 🙂

Objeti svet …

Ko je bila hčerka še majhna in sem še znala zaslužiti dovolj, sem jo peljala povsod, kamor je šlo; govorila je, da ji mami hoče pokazati cel svet. Ja, ljuba hčerka, prav imaš. Še zdaj računam na to, da bova šli v Španijo med počitnicam, kjer bova raziskovali tamkajšnje življenje in se zraven, vsaka v svojem razredu, učili plesati flamenko. Da bova leteli naokoli. Spoznavali, širili svojo zavest …

Ko knjige oživijo …

Tako zelo si želim vsak dan brati. Tudi branje knjige, sploh leposlovja, mi daje tisti mogočni občutek, da živim. Obožujem knjige, študij slovenščine in sociologije sem izbrala tudi zato, da bom prebrala vse knjige … Nisem jih. 🙁   Sem pa hvaležna za vse kupe knjig, ki sem jih pozneje zlektorirala. 🙂

Prijateljica, partnerka, znanka …

Trudim se biti čim boljša prijateljica. Ker so prijatelji Blagoslov Življenja.

Upam, da bom nekoč znala biti ljubeča, navdihujoča in srečna partnerica.

In da si bom zmogla zapomniti obraze in imena ljudi. Jih pozdraviti, navdihovati. Vse. Ker smo vsi eno.

 

Vse to sem jaz, včasih bolj, včasih manj – oh, da bi prebrala knjigo na teden, športala vsaj trikrat, z otrokom preživela vsako popoldne in živela (po)polne vikende, se s prijateljicami dobivala redno in ne bi nikoli zamudila, da bi hodila v kulturne hrame in zabave, pa ustvarjala, se učila novih stvari in bi bila po možnosti še čudovita partnerica. Seveda bi bil moj avto vedno čist, stanovanje pospravljeno in brez ‘otočkov krame’, za službene zadeve se pa tako ali tako ve, da morajo biti opravljene 200% in če se le da, dan pred rokom … Kje si, svet popolnosti??!! In vsega tega si želim v še večji meri. Obljubim, se bom potrudila, ker bom s tem širila srečo.