Zelo poseben dopust – Veduna suhi post

Minilo je 14 dni, odkar sem že četrtič okusila zelo poseben dopust – suhi post. Veduna suhi post pod vodstvom dr. Mire Omerzel – Mirit, ki moje dojemanje življenja – otipljivega in še bolj neotipljivega, a vedno bolj doumljivega, počasi, a korenito spreminja.

Vsakokrat na bolje. Zdi se mi, da končno postajam sama ustvarjalka svojega življenja. Prej sem se, kljub vsem prebranim knjigam in delavnicam, počutila predvsem žrtev. Nemalokrat sem v vlogi žrtve celo tekmovala z drugimi. Čeprav ni lahko iz svoje kože, sem žrtveno jagnje že precej uspešno slekla. Včasih še najdem kakšen poroženeli delček, ki ga je kar težko odluščiti stran. Včasih sem tudi še vedno na tleh. A veliko prej se poberem in po navadi kmalu po težji preizkušnji ali nenadnem padcu kot feniks s širokim nasmehom in polna energije razširim krila in zaplapolam Življenju naproti. Ali, kot pravi Mirit: »Ko se kača levi, je najšibkejša. A v trenutku, ko zamenja kožo, je hitrejša, bolj gibka in močnejša kot kadarkoli prej.«

Moje največje ‘levitve’ se že štiri leta, vsako jesen, deset dni dogajajo na Murtru – tam me ‘čaka’ Veduna suhi post, s katerim lažje stopim na višjo stopnico, ki me vodi proti Meni. Veduna suhi post od mene terja, da pet dni ne jem in štiri dni ne pijem in ne govorim. Po eni strani za to potrebujem popolno zaupanje vase in v svojo učiteljico (in dr. Mira Omerzel – Mirit je ena od redkih oseb, ki ji lahko resnično zaupam), pa tudi predanost ter močno voljo.

Moj prvi Veduna suhi post

Prvega pol leta, ki sva ga s hčerko preživeli sami, je bilo prenapornega za moja čustva in telo, ki se je začelo odzivati z močnimi migrenami in vnetji sinusov. Nekaj sem morala narediti zase, znaki so bili preočitni, alarmi premočni. Par dni po tem, ko sem morala poklicati mamo na pomoč, da je poskrbela za mojo štiriletnico, saj od močne migrene skupaj z vnetjem sinusov nisem mogla vstati s postelje, sem v lekturo dobila tekst z naslovom: Veduna suhi post. To je to, to mi bo pomagalo, mi je odzvanjalo v takrat že zbistreni glavi in brez obotavljanj sem se prijavila ter prosila starše za varstvo hčerke.

Ko suhi post postane stalnica

Takrat sem mislila, da je suhi post enkraten življenjski dogodek. Danes za svoj zelo poseben dopust – suhi post, tako rekoč živim. Čeprav je ekstremen, mi da več, kot jaz dam njemu. Nekaj dni brez hrane (čeprav sem velika gurmanka), vode (v ‘navadnih’ dneh je spijem najmanj liter in pol na dan) in besed (oh, ja, rada in veliko govorim) zamenjam za mir-mir-mir, komunikacijo skoraj izključno s samo seboj in ogromno Mirine podpore ter neopisljive prisotnosti Mojstrov in učiteljev Univerzuma, tako močne Ljubezni in Vseprisotnosti, kot je nisem čutila niti med največjo zaljubljenostjo (pa sem imela srečo, da me je ta nekajkrat v življenju resnično močno ‘kresnila’). Suhi post je torej postal moje letno očiščevanje telesa, misli in čustev, polnjenje baterij in močan stik z univerzalno energijo.

 

Kako je videti Veduna suhi post?

To me ljudje kar naprej sprašujejo, poleg utemeljitve, da brez vode ne moremo preživeti štiri dni (hmmm, še vedno živim) in da je to nezdravo (ob meni pa se vsako leto posti več rakavih bolnikov, in kar nekaj med njimi jih je črno ujedo odgnali izključno s poglobljenim delom na sebi ter ob pomoči ter podpori dr. Mire Omerzel).

Veduna suhi post se začne teden dni pred Murtrom na Rogli: Veduna Bivalni tečaj  je namenjen obnavljanju življenjskih moči in ravnovesja ter poglabljanju v lastne življenjske vsebine in trenutnost ob zvočno-energijskih meditativnih terapijah in kozmično zvočnih-energijskih kirurgijah, kozmičnih iniciacijah, pogovorih, posvetovanjih in druženjih. Na bivalnem tečaju pospešeno očiščujemo učinke stresa in problemov iz vsakdanjega življenja, vzpostavljamo življenjsko ravnovesje ter pospešujemo duhovno rast in (samo)zdravljenje. Težko je opisati, kako vse to doživljam in sprejemam, a zame je bivalni tečaj vsakokrat zelo močna izkušnja, ki me v trenutku prestavi iz ‘ultradelujoče’ Petre v bitje, ki le sem. Ki živim, čutim, se poglabljam vase, ki si želim odpraviti stres iz telesa in čustvenega življenja, ki želim več čutiti kot misliti, ki močno, zelo močno čutim energije, kakršne sicer komajda zaznavam (to mi sicer uspeva predvsem v meditaciji). Na Rogli se vsakokrat predam Življenju, četudi mi drugače ne uspeva prepustiti se, saj ga še vedno v veliki meri nadzorujem. Na bivalnem tečaju nadzor popusti, jaz se prepustim in zaplavam v sfere, ki se jim sicer (še) ne uspem prepustiti. Priprave na suhi post … Na še močnejše energije, še večje prepuščanje, še več novega …

»Ali na Rogli kaj jeste?« je eno od najpogostejših vprašanj. Jaaa, seveda jemo. Odlično vegansko-vegetarijansko-presno hrano (kdor kaj želi), ob kateri se družimo, veselimo, uživamo. Po bivalnem tečaju pa opustimo še kruh, testenine in drugo škrobnato hrano in jemo predvsem zelenjavo, sadje, zelenjavne juhe, da telesa čim bolj očistimo in pripravimo na post.

 

Sledi – Murter in suhi post

Na Murtru, kjer se dobimo štiri dni ‘po Rogli’, začnemo z večerno meditacijo, ki me še močneje poveže s samo seboj. Naslednji dan se po navadi povzpnemo na Pugarico – mali vrh nad Jezeri, kjer bivamo, se zahvalimo otoku za gostoljubje, mu darujemo cvetje, ki ga naberemo med potjo, in sadež, ki ga prinesemo s seboj, zaprosimo za namero, s katero smo prišli na suhi post, ter zapojemo ob pogledu na Kornate. Neprecenljiv je že ta začetek. Tudi ‘igranje po vodi’, pa igrivo škropljenje, ki smo ga letos v plitvini izvedli prvič, sta bila nepozabna. Tako kot odkrivanje biserov ali zgodovine krajev, v katerih gostujemo (letos smo si ogledali slapove Krke, lansko leto zgodovinsko svetišče, predlani smo spoznavali pomorsko življenje na otoku …), zvečer meditiramo ter se počasi in zelo prijetno pripravljamo na post. Ki se po navadi začne v nedeljo, ko nehamo jesti.

Ko gre zares – Veduna suhi post

Približno pol dneva po prenehanju uživanja hrane nehamo še piti in govoriti. Začne se čisto pravi suhi post. Ki mi sčasoma začne lepiti usta, a me v zameno odlepi od vsakdanjega stresa ter me zbliža z nedoumljivimi občutki, močno povezanostjo s samo seboj in z Univerzumom. Ne znam jih opisati, za te občutke besede ne obstajajo. V srcu toplina, v glavi posebne vrste vrtoglavica, ob kateri se počutim prijetno, vsak dan večja šibkost telesa, a hkrati večja predanost Življenju samemu, neka druga moč, ob kateri začutim pomembnejše stvari od tistih, ki se mi dogajajo v hitenju vsakdanjika. Bolj kot sem predana, lažje in lepše je. Če sem se v štirih letih naučila česa, je to vsekakor predaja. Zaupanje. Vase, v učiteljico, v Življenje. Bolj kot predam, bolj kot se prepustim in zaupam, lepše in lažje je.

Veduna suhi post je skozi urnik videti takole:

  • Jutranja meditacija v temi, vsak zase še v postelji.
  • Jutranja Veduna joga, ob kateri se razgibamo in pomagamo telesu izločiti strupe; je prijetna, poživljajoča, povezujoča, ob meditativnih pesmih sveta z zgoščenk ansambla Vedun.
  • Čas za meditacijo (letos v temi, s pomočjo meditativnih očal, med katero sem se trudila najti praznino v sebi, a bolj ko sem iskala, več misli se mi je podilo po glavi, dokler nisem pozabila, da iščem, in našla – vsaj za hip).
  • Prosti čas za počitek, sprehod, plažo, plavanje.
  • Masaža – dobimo se vsi skupaj in masiramo podplate, včasih tudi hrbte – delo v parih (vsakič si izmenjujemo masažo z drugim tečajnikom).
  • Čas za meditacijo v temi.
  • Prosti čas za počitek, sprehod, plažo, plavanje.
  • Večerna meditacija ob glasbi, ki jo izvaja orkester Vedun, z Mirinim kanaliziranjem.

Več o mojih doživetjih in spoznanjih – Veduna suhi post – v prispevku Brez hrane, vode in besed – Veduna suhi post 2.

Če te zanima pot in transformacija Petre Škarja po Caminu, klikni na prispevek Camino: Od suženjstva do svobode.

En komentar

Dodaj odgovor