Pa sem jih dočakala. 45. Še pred nekaj meseci si nisem predstavljala, kako bom sprejela to prelomno številko, ki resno napoveduje, uffff, tista leta, ko mi ne morete več reči, da sem mlada. A ob pisanju zadnjega prispevka za svoj blog sem ozavestila teh 45 in jih sprejela. Tisti hip pa sem v celoti sprejela
Pilates?! Ni me prepričal, dolga leta ne. Joga je bila zame nadvadba (še vedno je), o pilatesu pa sem si po nekaj različnih urah pri različnih učiteljih, ki so me kot novinarko povabili preizkusit njihovo vadbo, uvrstila med športe, s katerimi si lahko poškodujem hrbtenico, namesto da bi jo razgibala in utrdila. Tudi dihanje se
Moja alternativna kava s cimetom in kardamomom je nadokusna, deluje proti nemirnosti, razbijanju srca in pomaga k osredotočenosti, uravnava krvni sladkor ter mori celo viruse in bakterije 🙂
Živim nad črto ali pod njo? To vprašanje si zadnje čase nenehno zastavljam, saj je preprosto in hkrati močno orodje, ki me ves čas spominja, kje sem s svojimi mislimi, dejanji, kam so obrnjene ustnice. Moja mantra, motivacijski izrek ali vprašanje, ko se mi pobesijo ustnice, je: Živim nad črto? Kakšno črto? Pred nedavnim mi
»To je moj prijatelj.« Prijatelj, štekaš? Ko svojega moškega prijatelja predstavim kot prijatelja, nemalokrat beseda sogovornika dobi prizvok, ki mi – milo rečeno – ni všeč. Ali ne morem imeti prijatelja, ki je (samo) moj prijatelj? Brez namigovanj??!! (Samo) prijatelj. Ne vem, zakaj je to tako težko razumeti. Kot slovenistka se sicer še predobro zavedam,
Na dan žena me vedno preletava nešteto misli. Razmišljam o feminizmu, ki naj ga končno zamenja feminilnost. Naj ženska postane Ženska. In moški Moški.
Če smo žalostni, nezadovoljni, bolni, ne dovolj lepi in vitki (po vsiljenih lepotnih standardih), kupujemo. Najverjetneje nas bo osrečil vsaj tisti izdelek iz reklame … Ali tisti lonček iz izložbe, če že ne moremo imeti vile z bazenom.
“Ti greš na dopust brez hrane, vode in besed?!” Ljudje še nekako razumejo, da zmorem pet dni živeti brez hrane, a štiri dni brez vode?! Ja, gre. Nepitje zelo upočasni moje telo, a saj se mi na Murtru, kjer izvajamo Veduna suhi post (prvi del članka je na voljo tukaj) nikamor ne mudi, še na stranišče
Moj zelo poseben dopust se imenuje Veduna suhi post. Ja, na dopustu ne jem, ne pijem in ne govorim ter meditiram v temi. Veduna suhi post je pravi blagoslov za moje telo, živce, prenapeti um in utrujena čustva, zato sem se ga udeležila že četrtič.
Od nekdaj rada pojem. Nobena pevka nisem, a vseeno me je pred leti prežela močna želja po tem, da bi svoj glas obrusila, ga prepoznala in zapela drugače. Želela sem si učiteljico, ki me ne bi trenirala za profesionalno pevko, temveč za spoznavalko sebe skozi glas, ki bi ga skupaj z njo spoznavala in pilila