»To je moj prijatelj.« Prijatelj, štekaš? Ko svojega moškega prijatelja predstavim kot prijatelja, nemalokrat beseda sogovornika dobi prizvok, ki mi – milo rečeno – ni všeč. Ali ne morem imeti prijatelja, ki je (samo) moj prijatelj? Brez namigovanj??!!

(Samo) prijatelj.

Ne vem, zakaj je to tako težko razumeti. Kot slovenistka se sicer še predobro zavedam, da je besedišče slovenskega jezika precej revno, a pustimo zdaj to – beseda prijatelj se mi zdi zelo dobro definirana, vsi vemo, kaj pomeni, in tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika ob razlagi besede prijatelj ne omenja nobenih pridihov seksualnosti: prijátelj -a m (ȃ) 1. kdor je s kom v iskrenem, v zaupnem odnosu, temelječem na sorodnosti mišljenja, čustvovanja: biti komu prijatelj; imeti prijatelje; dober, velik, zaupen prijatelj; prijatelj mojega sina; prijatelj iz otroških let / že v šoli so postali prijatelji.

Moški niso le penisi.

Pa se vrnimo k mojim moškim prijateljstvom. Nikoli ne bom zanikala, da se mi moški ne zdijo privlačna bitja. Nekateri me privlačijo bolj, drugi manj, tretji sploh ne … A pri njih so se stvari razvijale drugače. Šle so v drugo intimo – morda sem jih spoznala, ker so bili zaljubljeni v mojo prijateljico ali takrat, ko so bili oni ali jaz v partnerstvu, morda se je celo začelo z zmenkom, a je (z)manjkalo tiste iskrice in se je zato razvilo v pristno prijateljstvo … Kakorkoli – nisem jih gledala niti kot potencialne partnerje, še manj kot ljubimce (pač nisem ženska, ki bi jo zanimali moški na takšen način), vseeno pa mi je bilo v njihovi družbi prijetno. In tako so se stkala moja prijateljstva.

Seveda so privlačni!

Ali bi moral biti tisti, ki je (samo) moj prijatelj, grd, neprivlačen …?!

Ko si z nekom res dober prijatelj že 18 let, se z njim lahko pogovarjaš o čisto vsem! In ja, zelo prijetno je, da ga lahko povprašaš o dilemah in stiskah glede nove simpatije ali pozneje svojega moškega. Ker veš, da ti bo povedal vse točno tako, kot misli in vidi z moškimi očmi. Ker moški pač nekatere stvari vidijo drugače kot ženske. Pa tudi zato, ker je v moški družbi drugače kot v ženski. Včasih mi bolj prija ena, drugič druga, tretjič mešana. In res sem hvaležna, da sem svoje življenje obogatila z obema.

Nekega dne sem morala prevesti članek o tem, da moški in ženska ne moreta biti prijatelja, če med njima ni privlačnosti. Ko sem prvič prebrala članek, se mi je zdelo smešno. A članek je temeljil na znanstvenih študijah. Ker me moja sociološko-antropološka žilica nikoli ne pusti pri miru, sem začela opazovati druge. In seveda sebe. V mislih sem si predstavljala vse prijatelje in ugotovila, da so mi prav vsi – vsak po svoje – všeč. Četudi pred tem na mešana prijateljstva nisem gledala s takimi očmi, sem po tem ‘poskusu opazovanja same sebe’ ugotovila, da študije o privlačnosti med prijatelji nasprotnega spola le niso absurdno smešne. Nato sem šla še dlje – povsem enako kot moške prijatelje sem si v mislih ogledala tudi prijateljice. Rezultat? Tudi prijateljice so mi všeč, vsaka po svoje.

Ker so bili to res zelo zelo odkriti pogovori s samo seboj, ki naj jih prosim nihče ne vleče iz konteksta, sem sklenila, da resnično delujemo po principu privlačnosti. Potem sem se spet spomnila drugih študij, ki razlagajo, da če nam je nekdo bolj všeč vizualno, z njim lažje komuniciramo. Prepričana sem, da se v hipu, ko se odločamo, h kateri blagajni bomo stopili, nezavedno odločimo tudi glede na simpatičnost blagajničarke ali blagajničarja. Govorim o nezavednem, ko torej  nečesa ne naredimo namerno. Verjetno cel svet deluje po principu privlačnosti in ne vem, zakaj bi bilo s tem kaj narobe. Razen tega seveda, da neprivlačni ljudje težje dobijo službo (spet potrjeno z znanstvenimi raziskavami), najverjetneje pa tudi partnerja in – upam, da ni tako – tudi prijatelje.

Preveč mi pomeniš, da bi skočil/-a s tabo v posteljo.

In če si z nekom res dober prijatelj ter je prijateljstvo dolgoletno, se z njim lahko pogovarjaš tudi zelo intimne stvari; tako zelo intimne, da se dotakneta tudi ‘vajine intime’. Vsi smo krvavi pod kožo in vsi potrebujemo nežnost, toplino, sprejetost. Pa vendarle nam je, dobrim prijateljem, jasno, da s takšnimi stvarmi ni igračkanja. Da bi zaradi ene spozabljene poteze po dveh kozarcih vina lahko izgubili veliko veliko preveč. Da morda potem nikoli več ne bi bilo, kot je. Partnerstva, tista res prava, spoštljiva, iskrena, ljubeča, so čudovita stvar, svetinja. A tudi prijateljstva so svetinja, s katero se ne dela kar tako, ob kateri ni pomenljivih nasmehov in misli, ki ne sodijo v to svetinjo. Ker je sveta in ker je ne damo. Pravzaprav mi je žal za vse tiste, ki ne vedo, kako lepo je imeti pravega prijatelja nasprotnega spola.

Najbolj zoprno je bilo, ko sem kot poročena ženska komu omenila svojega prijatelja, on/-a pa se je odzval/-a s pomenljivim nasmehom. Ali je zakon za kaj prikrajšan, če obdržiš prijatelje nasprotnega spola?! Meni se zdi, da z njimi lahko le pridobiš, saj ti npr. včasih ob jezi na moža prijatelj lahko moževo ravnanje razloži z moškega vidika, ki se ti naenkrat morda ne zdi več tako grozno kot prej.

Stari prijatelji in novi partnerji.

Nekaterih stvari ne razumem. Na primer tega, zakaj bi človek prekinil prijateljstva z nasprotnim spolom le zaradi tega, ker je dobil partnerja. Čudovito je imeti partnerja, ki te ljubi. In čudovito je imeti prijatelje. Če te partner ljubi z vsem srcem – takšno, kot si – sprejme tudi tvoje prijatelje. Verjamem, da je lahko težko – tebe komaj spoznava, o tebi še ne ve veliko, in ko sta v družbi prijateljev, lahko kar tako mimogrede, iz ene besedne igre ali ‘lokalnega štosa’, izve zelo intimne stvari … in se sprašuje, kakšne niti so v resnici spletene med vama … Razumem, da v takih večerih s prijatelji ni lahko ostati povsem ravnodušen ljubimec. Pa vendarle menim – če je ljubezen dovolj velika, zdrži tudi prijateljstva nasprotnega spola, ki sta jih tkala bogsigave koliko let že. In – iskreno – bilo bi čudno, če te tvoji prijatelji ne bi poznali dobro – ker potem preprosto ne bi bili tvoji prijatelji.

Če te zanima, kaj mislim o tem, da je čas, da ženske končno postanemo Ženske, preberi moj prispevek Feminilnost namesto feminizma.