Od nekdaj rada pojem. Nobena pevka nisem, a vseeno me je pred leti prežela močna želja po tem, da bi svoj glas obrusila, ga prepoznala in zapela drugače. Želela sem si učiteljico, ki me ne bi trenirala za profesionalno pevko, temveč za spoznavalko sebe skozi glas, ki bi ga skupaj z njo spoznavala in pilila
Da bom to kdaj napisala, si pa nisem mislila! Življenje, ljubim te – zdela se mi je posladkana in celo nerealna floskula. Imam prijateljico Gabriello, ki kar naprej žvrgoli, kako lepo je živeti. Je lepa, simpatična, topla, ima dva čudovita otroka. Življenje ji ni ravno postlalo z rožicami oz. je vse rožice, ki dišijo in cvetijo
Salzburg Avstrijsko mesto z italijanskim pridihom, ki me vedno znova navdihne Kot novinarka sem bila v Salzburg povabljena že tolikokrat, da ne štejem več. A vsakokrat ga doživljam, kot da sem v njem prvič. Vedno znova obiščem njegove najpomembnejše točke in vedno znova v njem najdem kaj novega. Salzburg je mesto, ki šepeta, poje, igra,
O njih kroži toliko grdih zgodb in šal, da res ne vem, od kod se je vzela moja tašča. Sprejela me je kot hčerko in čeprav sva šla z njenim sinom narazen in ji je zaradi tega hudo, me ima moja tašča še vedno rada. Še več. Čeprav naju loči 150 kilometrov, še vedno pridem k njej
Najraje si pripravim kosilo, ki je okusno, zdravo, polnovredno, iz svežih sestavin, hitro pripravljeno. Danes je bilo moje hitro kosilo kvinojin krožnik.
Že skoraj dva tedna sem sama, brez hčerke. In čaka me še en teden ‘svobode’. Do zdaj sem vsak prvi teden ‘počitnic’ čutila popolno praznino, velik manko otroka, za katerega skrbim 24/7, ga ljubim z vsem srcem, mu dajem vse, kar imam, in še več … Dolgo časa sem mislila, da sem čudna. Potem sem
Knjiga, ki mi je odprla srce. Tudi določene rane, ki sem jim posvetila pozornost. Ne ignoriram jih več in tudi ne vrtam po njih, tako kot sem delala včasih, temveč jih skrbno negujem. Ko sem prebrala Petrino knjigo, sem začela delovati. Če je avtorica lahko naredila tako velike premike, lahko naredim tudi jaz veliko manjše.
Jih ljubite ali sovražite? Vas napolnijo ali vam pijejo kri? Sama menim, da stari rek Kri ni voda drži. Da moja hči mora poznati svoje korenine, tiste, ki so ji všeč, in tudi tiste, ki ji niso. Pa še nekaj je: Res ne želim videvati ljudi, s katerimi me vežejo isti predniki, le na pogrebih.
Saj smo punce je knjiga, ki sem jo napisala vsem puncam (in tudi njihovim staršem), točno takšna, kot bi si jo želela jaz, ko sem začela stopati v najstniška leta. Je priročnik, ki s tenkočutnostjo, razumevanjem in prijateljskim jezikom nagovori punce, ko jih začnejo zanimati spremembe na njihovem telesu in jim življenje v trenutku nasuje tisoče vprašanj, novih nalog in vlog ter spravi v obup še njihove starše.
Kdaj sem bila nazadnje umirjena, kdaj je bilo kaj postorjenega pravočasno? Danes sem, ko bi hčerka že morala biti v postelji, še vedno iskala darilo za njeno prijateljico za rojstni dan. Ni mi vseeno, kaj drugi kupijo mojemu otroku, zato mi tudi ni vseeno, kaj kupim jaz. Točno sva vedeli, kaj želiva – deklica z
Sem … otroško radovedna. Okupirana s tem, da sem mama, pa čeprav le eni hčerki. Pa je še toooliko vlog v mojem življenju, vse pa skušam živeti s srcem, to sem si obljubila že davno …