Vsi imajo vse, samo jaz ne 🙁 🙁

Življenje JE dobrotljivo tudi z menoj!

Ne morem verjeti, da sem to napisala. Nekako se mi zdi, da sem se že rodila s tem, da sem vedno, ob vsaki priložnosti, mislila in si dokazovala, da gre drugim bolje. Lažje. Da je njihova pot lažja, lepša, širša, da ob njej bolj cveti in dehti … Pa mi je Življenje ob pot postavilo tudi ljudi, ki so imeli veliko težje zgodbe od mene. Moj odgovor sami sebi je bil (o tem še nikoli nisem nikomur rekla, uh, kar težko mi je priznati): »Ampak imajo pa to in to« (npr. ljubečega moža, otroka, večje zavedanje, dovolj denarja, da jim ni treba skrbeti, veliko prostega časa, nezahtevno življenje …). Karkoli že, saj veš – vedno lahko najdemo nekaj, kar se nam zdi, da je pri drugem boljše/lepše/svetlejše kot pri nas. Ampak jaz, ja, danes sem šla na morje 🙂

Morje – moj energetski koktajl

Poletje se je letos razgalilo v vsej svoji vroči goloti. Želim si biti gola (ok, v kopalkah se počutim udobneje), užiti si želim ta vročekrvni letni čas; želim plavati, ležati na plaži in brati knjigo na morju, želim se škropiti in se tunkati z mojo punčico … Njej, njej želim dati obilo morja. Naj končno splava. In naj splavam z njo tudi jaz – brez misli, da se ne da, da ne moreva zaradi bednega kredita in še bolj necenjenih novinarskih mezd.

Na pot brez denarja

Tako zelo sva si želeli. Življenje naju je slišalo. In moj *ljubi bivši*mi napiše sms, če gremo plavat. »A v bazen?« ga vprašam in premišljujem, kako naj mu povem, da nimam za karte, on pa reče: »Ne, na morje.« Ja, jaa, jaaa 🙂 🙂 🙂

Danes sva bili v Lignanu. Ok, bolj sem si želela v Gradež, ker ima dušo, ampak v resnici sem si želela v Italijo. Na zlati pesek. Na prostrane plaže. V mir, nekam, kjer ne bom srečevala znancev, temveč le uživala s hčerko, knjigo, pa tudi njim. Čeprav je bivši, mi je v njegovi družbi lepo. Postajava prijatelja na drugi ravni. Tega prej nikoli nisem znala. Konec je bil vedno konec. Prej ali slej celo s čestitkami za rojstni dan.

Danes sem torej morala, če sem že sprejela povabilo, vse prepustiti njemu (ki sploh ni več moj ‘fant’). Hrano, sladolede, celo za wc na črpalki mi je dal drobiž. Odrasla sem tako, da moram znati skrbeti zase. Nikoli od nikogar odvisna. Sama. Za vse sama. Dobro mi je šlo od rok, tako dobro, da sem jaz na koncu skrbela za moški svet. Najprej za enega, potem za drugega. Ja, ena šola ni bila dovolj, zato je bila druga težja. Skorajda me je iztisnila, a izžela me ni do zadnje kaplje, ker še vedno živim in se učim. Moja tretja lekcija je: Sprejmi. Ne le to, celo: prosi. Na začetku je bilo tako težko, da me je skoraj pobralo. Močno sem zbolela. Morala sem prositi starše za posojilo. Ko mi je On plačal kosilo, se nisem v nasmehu zahvalila ter mu pritisnila poljuba, temveč sem gledala, kot da sem jezna na cel svet (v resnici sem bila; pa ne zato, ker je on plačal kosilo, temveč zaradi občutkov nemoči, samo zato, ker sama za kosilo nisem imela).

Darila

Še pred enim mesecem sem mislila, da sem si zaprla vrata z napisom Darila. Ugotavljala sem, da ne znam resnično živeti, mi gre pa že vse življenje kar dobro od rok životarjenje … Danes imam v denarnici resda le par centov, pa sem bila vseeno na morju, na dolgih peščenih plažah, ki sem jih sanjarila in ki so tudi hčerki podarile veliko veselje. Mislila sem, da imajo le drugi vikende, hiše, prikolice, znance, sorodnike, jaz pa za vse moram plačati … A ko mi je začelo finančno škripati, sem začela dobivati drugačne priložnosti, ki se jih učim sprejemati in sem zanje neizmerno hvaležna. Ja, namenjeno mi je tudi to, da se imam lepo. Da napolnim baterije s hrano, ki si je takrat zaželim, pa četudi so to ultravijolični žarki v svoji največji jakosti, ki me pikajo skozi prozorne valove.

Hvala, čudoviti Moški, ki še kako znaš čutiti (čeprav misliš, da ti to ne gre dobro od rok), ki si tako lepo poskrbel za naju cel dan, hvala, da me učiš sprejemati. Hvala, Življenje, da si mu šepnilo, mi ga pripeljalo. Pa čeprav ne moreva biti skupaj.

Lignano – kam z otroki?

Neskončne zlate plaže Dovolj bo že, če boste dan preživeli na plaži.

Zakaj? Ker vroča mivka iz telesa potegne vse bolezni (no, to si predstavljam jaz in pri meni sigurno deluje J), otroke pa navdihuje za igro, ki lahko traja cel dan (zato ne pustite doma kanglic, lopatk, modelčkov, tudi če so otroci že večji; medve sva jih sicer pozabili, a smo šli na sladoled … in med drugim prišli do ‘modelčkov’ in žličk).

Ker je morje v širokem začetnem pasu plitvo, a vseeno čisto, in zato primerno za vse neplavalce in začetnike, ker je v njem nešteto školjk, pa bodo imeli tudi dobri plavalci, če ne bodo ‘zamahnili’ na odprto, veliko dela.

Ker je poslušanje in gledanje tistih dolgih valov, ki jih v Sloveniji in na Hrvaškem nismo vajeni, tako filmsko.

Koliko? Če boste ležali na svojih brisačah na mehki mivki, brezplačno. Na ležalnikih (2 ležalnika in senčnik) pa se cene gibljejo od okoli 8 do 20 evrov.

Živalski vrt

Narejen je tako, da se v njem živali počutijo čim bolj ‘doma’, zelo zelen je in v njem boste uživali, se sprostili in hkrati spoznavali živalski svet vsi.

Koliko? Odrasli 14 €, otroci od 3 do 11 let 11 €

Guliverlandija

Za ‘norivščine’ po toboganih vsekakor prava lokacija. Njen zaklad pa je, vsaj zame, diamant, ki mu rečem akvarij. Ko morski psi plavaj nad tvojo glavo … Jaz jih ne morem pozabiti, čeprav je od takrat minilo že 11 let!

Koliko? Odrasli 18 €, otroci od 3 do 8 let 14 €

Pa še veliko drugega … A za en dan je to več kot dovolj. Zame še preveč, zato se bom vrnila, a ne sredi sezone, ker nisem ljubiteljica mravljišč, razen tistih v naravi 🙂