Zakaj sem začela vstajati ob petih?
Svoja jutra začenjam ob petih. Do letošnje pomladi sem se imela izključno za nočno ptico. Jutra so mi bila lepa, a preveč naporna. A odločila sem si zamenjati perje in poskusiti vstajati zgodaj, z nasmehom na obrazu. Zdi se mi, da kot jutranja ptica pojem lepše in letim više, saj vem, da dneva nisem ujela le še za rep.
Kako sem se iz nočne spremenila v jutranjo ptico?
Ne, nimam novega ljubimca, ki bi bil poln energije že pred sončnim svitom, niti nisem dobila sanjske službe, ki bi od mene terjala žrtvovanje juter v topli postelji. Sliši se skorajda klišejsko, hkrati pa neverjetno – prebrala sem knjigo. Brala sem jo počasi, tako kot sem se počasi privajala na misel, da morda vendarle ni več treba živeti z mislijo, da lahko tudi jaz uživam v jutrih, noči pa prespim. Nikoli nisem bila prva pokonci (do zdaj). Sem pa bila tista, ki sem ponoči lahko študirala in delala, celo svojo prvo knjigo sem v celoti napisala ponoči. Jutra so bila zame vedno najbolj naporen del dneva. Potrebovala sem veliko, res veliko volje, da sem sploh vstala. Če sem takoj šla na vadbo in hitro prebudila telo, je še nekako šlo, sicer pa sem se skozi jutro vlekla kot megla. Neštetokrat sem si dokazala, da nisem jutranja ptica, in ničkolikokrat zavidala tistim, ki sami od sebe vstanejo še pred zvonjenjem budilke. Jaz pa sem raje pritisnila na gumb za zvonjenje čez pet minut in ničkolikokrat to ponovila, ko je budilka začela nesramno opominjati na to, da bo treba vstati. Nato pa se je v moje življenje ‘vrinila’ knjiga, ki je spremenila mojo miselnost.
Ob petih vstani in svet ti bo ležal na dlani
En mesec sem jo samo gledala s postelje na knjižni polici. Avtorja Robina Sharmo sem poznala, bil mi je všeč, zato sem tudi sklenila, da jo preberem. Naslov Ob petih vstani in svet ti bo ležal na dlani me je odbijal kot marketinški trik, a vseeno mi nekaj ni dalo miru … Pa sem jo nekega dne le vzela v roke. In jo brala počasi, večer za večerom. Srkala sem Robinove besede in vedno manjkrat pritisnila na tipko ‘čez pet minut’. Postajala sem odločnejša, trudila sem se, da sem bila v postelji čim prej zvečer in da sem iz nje skočila čim hitreje zjutraj. Proti koncu knjige sem že vstajala pred soncem, še sama si nisem mogla verjeti – včasih celo pred peto. Robin Sharma predlaga, da prvo uro dneva posvetimo sebi – da 20 minut intenzivno vadimo, nato 20 minut meditiramo in se zadnjih 20 minut izobražujemo na poslovnem področju. Sama sem sprva svoji prvi dve magični uri porabila za delo in se takrat, ko sem poljubila hčerko za dobro jutro, počutila izjemno ob misli, kaj vse sem že postorila pred ‘začetkom dneva’. Po dobrih 14 dneh mi je telo začelo dovolj na glas, da sem ga slišala, govoriti, da se zjutraj hoče najprej raztegniti. Sledila sem mu in začela izvajati jogijske vaje. Te pa me kot vedno popeljejo v globok om in blagodejno meditacijo. Nato še vedno sedem za delo, ker je moj občutek, da sem nekaj že postorila, preden sem peljala hči v šolo, noro osvobajajoč. Zdaj ko ni šole in tudi dela za službo ne toliko, sem bolj sproščena in včasih zjutraj raje skočim na Šmarno goro ali berem knjigo:) Še vedno pa nisem poskusila zmagovalnega recepta 20-20-20.
Kako mi je uspelo spremeniti urnik?!
Čeprav še ne izjajam zmagovalne kombinacije, kot jo predlaga Sharma, sem zmagovalka že danes 🙂 Ker sem se požvižgala na vse znanstvene in laične dokaze o jutranjih in nočnih pticah ter svoj dnevni ritem, predvsem pa razmišljanje, povsem spremenila (v resnici je šlo med tednom le za eno uro razlike v vstajanju, a včasih sem vstajala z muko, danes pa z veseljem). Trudim se, da sem zvečer čim prej v postelji, ne pa v mislih, kaj vse še moram postoriti, preden grem spat. Prav to je zdaj moj izziv in včasih me misli preveč preplavljalo, da bi se pogreznila v miren sen. Takrat si predvajam meditacijo; ta mi vedno pomaga. Zjutraj sem vedra, po vsakem zgodnjem jutru zmagovalka sama zase in opažam, da me je tudi zunanji svet (ki je vedno le odsev tega, kar se nam dogaja v notranjosti) začel sprejemati drugače. Sem odločnejša, bolj zbrana in veliko jasneje vem, kaj hočem. Kar pa je najpomembneje: zdaj ko sem premagala svojo največjo zataknjenost v miselnost, da nečesa pa res ne zmorem (vstajati zgodaj), vem, da zmorem vse 🙂 .
Ne le Sharma, tudi tradicionalna kitajska medicina trdi, da jutro prinaša telesu z naravo usklajene procese, in če jih zamudimo, jih pozneje v dnevu ne moremo več nadoknaditi.

Tudi oni vstajajo zgodaj … in tudi oni si vsak dan znova uresničujejo sanje. Roman Dobnikar, Mišo Kontrec, Miha Deželak, Jerca Zajc Šušteršič, Lučka Kajfež Bogataj, Marjan Batagelj, Oprah Winfrey, Michelle Obama, Jennifer Aniston, Madonna, Tim Cook, Tim Armstrong, oba Georgea Busha, v času svojega življenja lady Margaret Thatcher, Steve Jobs in cela vrsta poslovnih mogotcev.
Besedilo je bilo v skrajšani obliki sprva objavljeno kot kolumna v reviji Story (www-govorise.si).