Na dan žena me vedno preletava nešteto misli. Razmišljam o feminizmu, ki naj ga končno zamenja feminilnost. Naj ženska postane Ženska. In moški Moški.
Če odrasteš v družini, v kateri dobi največ pozornosti, odobravanja, naklonjenosti in ljubezni tisti, ki bolj trpi (samoimenovana ali neimenovana žrtev), predooooolgo ne veš, da ne bi bilo treba trpeti; da bi bilo lepše in tudi lažje ‘samo’ Živeti. Odrasla sem v črno-belem svetu. Bili so dobri in slabi. Včasih se mi je zdelo, da
Nepopolna sem, priznam.Ob koncu leta delam bilanco in se sprašujem,v čem sem letos napredovala.Morda prav v tem, da si priznam: nepopolna sem.Se v svoji nepopolnosti sprejmem in objamem ter obenem ne pustim, da bi ostala na mestu.
Če smo žalostni, nezadovoljni, bolni, ne dovolj lepi in vitki (po vsiljenih lepotnih standardih), kupujemo. Najverjetneje nas bo osrečil vsaj tisti izdelek iz reklame … Ali tisti lonček iz izložbe, če že ne moremo imeti vile z bazenom.
Krepka bučna juha je zame najboljša malica in kosilo, ko cel dan hitim naokoli – nosim jo kar v termo posodi in jo srkam kot čaj – pogreje moje telo in želodec, pa še pred prigrizki me ubrani. Priprava je povsem preprosta in vzame čisto malo časa.
Roza oktober (rak dojk) nas spominja: pregledujmo se. Imejmo se rade. Zmagovalke, ki so doživele besedo rak dojk, nas učijo. Učiteljice Življenja, sem jih poimenovala. Borke z veliko začetnico.
Tudi na roza oktober številke žarijo rdeče. Rak dojk bo kriv, da bo danes umrla vsaj 1 Slovenka. Danes bodo najmanj 3 Slovenke izvedele diagnozo: rak dojk. To so mame, hčere, žene, sestre, babice, prijateljice, sodelavke …
Včeraj sta se strastno ljubila.Danes se strastno sovražita.Je res treba,da ljubezen in sovraštvo hodita z roko v roki?Res hočemo oblatiti vse lepe trenutke (in morda celo naše otroke), ker ne znamo s svojimi čustvi? Smo vredni imena Homo Sapiens?!
Telo mi je zjutraj najbolj hvaležno, če ga najprej navlažim s toplo vodo z limono, malo pozneje pa mu privoščim zeleni smuti. Odrasla sem v hiši z majhnim vrtom. Moja mami zna čarati – zdi se mi namreč, da sem ob rodovitnih letnih časih zrasla tako rekoč predvsem od pridelkov z vrta. Torej sem na okus zelenjave
Da bom to kdaj napisala, si pa nisem mislila! Življenje, ljubim te – zdela se mi je posladkana in celo nerealna floskula. Imam prijateljico Gabriello, ki kar naprej žvrgoli, kako lepo je živeti. Je lepa, simpatična, topla, ima dva čudovita otroka. Življenje ji ni ravno postlalo z rožicami oz. je vse rožice, ki dišijo in cvetijo