“Ti greš na dopust brez hrane, vode in besed?!” Ljudje še nekako razumejo, da zmorem pet dni živeti brez hrane, a štiri dni brez vode?! Ja, gre. Nepitje zelo upočasni moje telo, a saj se mi na Murtru, kjer izvajamo Veduna suhi post (prvi del članka je na voljo tukaj) nikamor ne mudi, še na stranišče grem bolj malokrat (a kljub nepitju uriniram najmanj dvakrat na dan, saj moje ledvice normalno delujejo), ni mi treba skrbeti, kdaj in kaj bom jedla … Obenem se ne pogovarjam z nikomer (razen sama s seboj), torej imam časa več kot dovolj! Tako opazujem biserčke soli v ožarjenem zraku, uživam v plavanju in namakanju nog v morje, v neskončnost gledam nenehno spreminjajoče se morje, pa ribice, hiteče turiste in domačine, kako se v svoji počasni rutini pripravljajo na ribolov … Brez vode ni lahko bivati, a zdi se mi, da je veliko lažje, ker je ob meni velika učiteljica in medij, dr. Mira Omerzel – Mirit, ker se zgolj ne postimo, temveč delamo s kozmičnimi bitji, ki so nam v pomoč. In ker vem, da zdržim brez vode štiri dni, vem, da zmorem veliko tudi v vsakdanjem življenju. V resnici je veliko lepše in lažje na Murtru preživeti štiri dni brez vode kot marsikatere štiri dni v vsakdanjem napetem, stresnem življenju, ki iz nas iztiska zadnje kapljice miru, včasih tudi človekove dostojanstvenosti in marsikaj bi lahko še naštela, tako kot vsak med nami.

Prvi požirki po ‘preizkusu’ brez vode, hrane in besed

Čeprav življenje brez vode ponuja posebne čare, ki si jih težko zamislimo in še težje ubesedimo, se vsi prvih požirkov neskončno veselimo; čisto navadna voda, blag zeliščni čaj ali slivov kompot se nam zdijo kot najslajši eliksirji življenja. Trenutki, ko polni pričakovanj trčimo s kozarci, ko vsak zase uživa ob svojem požirku, so polni hvaležnosti Življenju, Zemlji, ki nas poji, užitkom, ki nam jih ponujajo naša telesa. A hkrati z vodo, ki začne polniti naše celice in povrne moč v telesa, se začne dogajati še nekaj – vedno bolj se začne vračati tudi ego. S svojimi strahovi, navadami, razjedami. Prav nedoumljivo je, kako to občutimo vsi – čeprav se veselimo vode, si nas večina želi suhi post podaljšati, saj so občutki že po eni steklenici, včasih že po dveh požirkih, tako zelo vsakdanji. Kot bi se začela nekakšna preobrazba iz malce bolj eteričnih v zelo telesna bitja z vsem, kar zemeljska bitja smo. (Vsaj tako nas doživljam jaz.)

Suhi post in pojedina

Priprava prvega obroka po premoru, ki je terjal štiri dni brez vode, hrane in besed, vsekakor zahteva dogovore, pogovor. Začnemo govoriti, vsak ‘apartma’ pripravi najmanj eno jed. Po suhem postu se še posebno radi potrudimo in ko je čas za prvi skupni obrok, se mize apartmaja Školjka šibijo od slastnih, a lahkih in vabljivih jedi. Tople zelenjavne juhe, polente na tisoč in en način, pisane zelenjavne in sadne solate, sadne in zelenjavne poslastice, celo veganski sladoled brez sladkorja. Tako lepo je gledati jedi in naše svetleče oči, okušati, kaj so pripravili drugi, si deliti, izmenjevati recepte. Še skok na plažo ali po spominke za najdražje in že nas čaka ples na trgu, kjer se nam včasih pridružijo domačini, vedno pa turisti. Vesel in svečan zaključek posta. Naslednji dan se dobimo na pomolu, od koder se z ladjico odpeljemo do vrat v Kornate, letos so nas spremljali delfini, skopali pa smo se na eni najlepših Murterskih plaž. Zvečer si izmenjamo občutke, spoznanja in doživetja, sledi meditacija, s katero se v nedeljo poslovimo. Sama se z Murtra poslavljam z novimi spoznanji in videnji ter obljubo, da bom še bolj delala na sebi. Z veseljem ob videnem, koliko sem v teh štirih letih že naredila, ter z zavedanjem, koliko dela me še čaka. A kot sem v enem od prispevkov že napisala: Na ta svet nisem prišla na dopust. V tem življenju bi rada naredila čim več. Čeprav Življenje prosim, naj mi ne nalaga preveč naenkrat, ga obenem prosim, naj me nikoli ne pusti pri miru, saj si želim delati, napredovati, širiti duha in srce ter videti ne le za vogal, temveč onkraj. Zaenkrat se še trudim vse skupaj razumeti. A se srčno veselim, ko tega ne bom več potrebovala. Ko le še bom in bo vse v redu. Ko bodo misli namenjene le še delovanju, ne pa razglabljanju kaj-zakaj-kako. Če sem letos na Murtru čistila svoja čustva, bom morda drugo leto misli. Čas bi že bil:)

Pravkar prebrani blog sledi povezavi, ki opisuje moje odločitve za suhi post in ‘tehnične podrobnosti’ o tem, kakšen je Veduna suhi post v praksi: http://www.pisano.si/suhi-post/

Moja doživljanja suhih postov in izjave drugih tečajnikov si lahko preberete tudi v člankih, objavljenih v revijah in na spletnih straneh:

https://www.sensa.si/zdrave-odlocitve/veduna-suhi-post-ko-zivljenje-postane-lahkotnejse/

http://odkrito.svet24.si/clanek/dobropocutje/izkusnja-brez-hrane-pijace-in-besed-527550

https://www.cosmopolitan.si/zdravje/prezivela-sem-stiri-dni-brez-vode-hrane-in-besed/

Če te zanima pot in transformacija Petre Škarja po Caminu in moj pogovor z njo, klikni na prispevek Camino: Od suženjstva do svobode.