Jaz in moje telo – vzljubila sem ga šele, ko je izgorelo
Da sem vzljubila svoje telo,je najprej moralo prižgati rdečo luč – izgorelost. Šele ko je že skoraj povsem izgorelo,sem telo začela sprejemati,ljubiti,mu pr
“Živim nad črto?” Vprašanje, ki mi hitro pomaga do osrečujočega in izpolnjenega trenutka, minute, dne
Živim nad črto ali pod njo? To vprašanje si zadnje čase nenehno zastavljam, saj je preprosto in hkrati močno orodje, ki me ves čas spominja, kje sem s svojimi mislimi, dejanji, kam so obrnjene ustnice. Moja mantra, motivacijski izrek ali vprašanje, ko se mi pobesijo ustnice, je: Živim nad črto? Kakšno črto? Pred nedavnim mi
Enolončnica – preprosta, poceni, okusna; balzam za želodec in telo
Veliko zelenjave, stročnice in žita. Poln okus, ki ga pričara le enolončnica. In prav enolončnica je za moje telo čisti balzam in ravno pravo krepčilo po pohajkovanju po hribih ali smučanju.
Moj prijatelj! Zakaj ljudje ne razumejo, da imaš lahko prijatelje nasprotnega spola?
»To je moj prijatelj.« Prijatelj, štekaš? Ko svojega moškega prijatelja predstavim kot prijatelja, nemalokrat beseda sogovornika dobi prizvok, ki mi – milo rečeno – ni všeč. Ali ne morem imeti prijatelja, ki je (samo) moj prijatelj? Brez namigovanj??!! (Samo) prijatelj. Ne vem, zakaj je to tako težko razumeti. Kot slovenistka se sicer še predobro zavedam,
Feminilnost namesto feminizma – Ženske bomo močnejše le, ko bomo spet v svoji moči, svet pa bo ob ženstveni ženski srečnejši.
Na dan žena me vedno preletava nešteto misli. Razmišljam o feminizmu, ki naj ga končno zamenja feminilnost. Naj ženska postane Ženska. In moški Moški.
Žrtev lastnega življenja – zakaj si to delamo?!
Če odrasteš v družini, v kateri dobi največ pozornosti, odobravanja, naklonjenosti in ljubezni tisti, ki bolj trpi (samoimenovana ali neimenovana žrtev), predooooolgo ne veš, da ne bi bilo treba trpeti; da bi bilo lepše in tudi lažje ‘samo’ Živeti. Odrasla sem v črno-belem svetu. Bili so dobri in slabi. Včasih se mi je zdelo, da
Pozdravljena, nepopolnost! Ko se odločim sprejeti sebe takšno, kot sem. Nepopolno.
Nepopolna sem, priznam.Ob koncu leta delam bilanco in se sprašujem,v čem sem letos napredovala.Morda prav v tem, da si priznam: nepopolna sem.Se v svoji nepopolnosti sprejmem in objamem ter obenem ne pustim, da bi ostala na mestu.
“Če bi.” … So iz nas naredili nesrečne potrošnike brez glav in s praznimi srci?
Če smo žalostni, nezadovoljni, bolni, ne dovolj lepi in vitki (po vsiljenih lepotnih standardih), kupujemo. Najverjetneje nas bo osrečil vsaj tisti izdelek iz reklame … Ali tisti lonček iz izložbe, če že ne moremo imeti vile z bazenom.
Krepka bučna juha
Krepka bučna juha je zame najboljša malica in kosilo, ko cel dan hitim naokoli – nosim jo kar v termo posodi in jo srkam kot čaj – pogreje moje telo in želodec, pa še pred prigrizki me ubrani. Priprava je povsem preprosta in vzame čisto malo časa.
Roza oktober. Rak dojk. Še več zmagovalk. Njihove zgodbe navdihujejo in dajejo moč tudi tistim, ki niso zboleli.
Roza oktober (rak dojk) nas spominja: pregledujmo se. Imejmo se rade. Zmagovalke, ki so doživele besedo rak dojk, nas učijo. Učiteljice Življenja, sem jih poimenovala. Borke z veliko začetnico.
