Želim si, da me sprejmeš. Ni treba, da me ljubiš, obožuješ, občuduješ. Samo sprejmi me. Kot človek. Kdo si tega ne želi? Kdo si ne želi, da bi ga mama in oče sprejela v celoti, točno takšnega, kakršen je? Da bi ga učiteljica sprejela kot človeka z vsemi plusi in minusi, da se mu prva
Dolgo o tem nisem govorila. Da ne slišim dobro. Ja, res je. Ne slišim te, čeprav bi te rada. Ne, ne gre za selektiven sluh. Če govoriš prepotiho, momljaš ali šušljaš, se s tabo sploh ne morem pogovarjati. Danes svoje naglušnosti ne morem več tajiti, razen če govoriš zelo na glas, če sva dovolj blizu
Svoja jutra začenjam ob petih. Do letošnje pomladi sem se imela izključno za nočno ptico. Jutra so mi bila lepa, a preveč naporna. A odločila sem si zamenjati perje in poskusiti vstajati zgodaj, z nasmehom na obrazu. Zdi se mi, da kot jutranja ptica pojem lepše in letim više, saj vem, da dneva nisem ujela
Nisem ženska, ki ne mara nakupovanja (čeprav čas raje kot po trgovinah zapravim za dihanje svežega zraka v naravi ali za kavo s prijateljico). Ki ne bi dala nič nase (ok, morda se vseeno premalo trudim za svojo podobo) in tudi ki bi ji bilo vseeno, kaj je oblekla. Zelo dobro se počutim, ko sem
Ločila sem se,čeprav sem menila,da se ne bom nikoli ločila.Ločitev me je peljala v veliko večjo žalost,kot sem si kdajkoli mislila.Vzela mi je vero v Ljubezen,me zavila v brezizhodnost in samoizpraševanja … Po petih letih in pol,ko sem se tudi uradno ločila,ugotavljam,da odhod iz zveze ni najlažja pot.
Tanja Želj, promotorka zdravega življenja in duha ter direktorica Pilates centra Tanergija mi je odgovorila, da je s počasnim in poglobljenim, a neslišnim dihom skozi nos v trebuh umirila svoje misli in upočasnila življenje. Moj naslednji korak? Intervju s Tanjo, se razume:) Ob zavestnem vdihu in prijaznem izdihu, brez vsakega pretiravanja, z občutkom in sledenjem
Ničkolikokrat sem se že ujela, da sem pozabila dihati – ob napornih telesnih ali miselnih podvigih, še večkrat pa v tolikšnem hitenju in življenju ‘na glavo’, da mi je uspelo dihati le s pljučnimi vršički. Kolikokrat mi je stric (glasbenik, ki je pač moral znati dihati globoko in poglobljeno) rekel: Dihaj, punca, dihaj (tako sem
Poezija umirja, odpira srce in nas ‘prestavi’ v stanje, podobno meditativnemu. A še preden sem slišala rezultate znanstvene raziskave o vplivih poezije na naše možgane, sem s poezijo eksperimentirala po svoje. Pozor: nisem pesnica. Včeraj je bil tak zanimiv dan. Zelo zahteven. A hkrati igriv, ker sem v njem zaznala pomlad. Polna luna, a tudi
Pa sem jih dočakala. 45. Še pred nekaj meseci si nisem predstavljala, kako bom sprejela to prelomno številko, ki resno napoveduje, uffff, tista leta, ko mi ne morete več reči, da sem mlada. A ob pisanju zadnjega prispevka za svoj blog sem ozavestila teh 45 in jih sprejela. Tisti hip pa sem v celoti sprejela
Pilates?! Ni me prepričal, dolga leta ne. Joga je bila zame nadvadba (še vedno je), o pilatesu pa sem si po nekaj različnih urah pri različnih učiteljih, ki so me kot novinarko povabili preizkusit njihovo vadbo, uvrstila med športe, s katerimi si lahko poškodujem hrbtenico, namesto da bi jo razgibala in utrdila. Tudi dihanje se
Sem … otroško radovedna. Okupirana s tem, da sem mama, pa čeprav le eni hčerki. Pa je še toooliko vlog v mojem življenju, vse pa skušam živeti s srcem, to sem si obljubila že davno …