Pilates?! Ni me prepričal, dolga leta ne. Joga je bila zame nadvadba (še vedno je), o pilatesu pa sem si po nekaj različnih urah pri različnih učiteljih, ki so me kot novinarko povabili preizkusit njihovo vadbo, uvrstila med športe, s katerimi si lahko poškodujem hrbtenico, namesto da bi jo razgibala in utrdila. Tudi dihanje se
Moja alternativna kava s cimetom in kardamomom je nadokusna, deluje proti nemirnosti, razbijanju srca in pomaga k osredotočenosti, uravnava krvni sladkor ter mori celo viruse in bakterije 🙂
Da sem vzljubila svoje telo,je najprej moralo prižgati rdečo luč – izgorelost. Šele ko je že skoraj povsem izgorelo,sem telo začela sprejemati,ljubiti,mu pr
Živim nad črto ali pod njo? To vprašanje si zadnje čase nenehno zastavljam, saj je preprosto in hkrati močno orodje, ki me ves čas spominja, kje sem s svojimi mislimi, dejanji, kam so obrnjene ustnice. Moja mantra, motivacijski izrek ali vprašanje, ko se mi pobesijo ustnice, je: Živim nad črto? Kakšno črto? Pred nedavnim mi
Veliko zelenjave, stročnice in žita. Poln okus, ki ga pričara le enolončnica. In prav enolončnica je za moje telo čisti balzam in ravno pravo krepčilo po pohajkovanju po hribih ali smučanju.
»To je moj prijatelj.« Prijatelj, štekaš? Ko svojega moškega prijatelja predstavim kot prijatelja, nemalokrat beseda sogovornika dobi prizvok, ki mi – milo rečeno – ni všeč. Ali ne morem imeti prijatelja, ki je (samo) moj prijatelj? Brez namigovanj??!! (Samo) prijatelj. Ne vem, zakaj je to tako težko razumeti. Kot slovenistka se sicer še predobro zavedam,
Na dan žena me vedno preletava nešteto misli. Razmišljam o feminizmu, ki naj ga končno zamenja feminilnost. Naj ženska postane Ženska. In moški Moški.
Če odrasteš v družini, v kateri dobi največ pozornosti, odobravanja, naklonjenosti in ljubezni tisti, ki bolj trpi (samoimenovana ali neimenovana žrtev), predooooolgo ne veš, da ne bi bilo treba trpeti; da bi bilo lepše in tudi lažje ‘samo’ Živeti. Odrasla sem v črno-belem svetu. Bili so dobri in slabi. Včasih se mi je zdelo, da
Nepopolna sem, priznam.Ob koncu leta delam bilanco in se sprašujem,v čem sem letos napredovala.Morda prav v tem, da si priznam: nepopolna sem.Se v svoji nepopolnosti sprejmem in objamem ter obenem ne pustim, da bi ostala na mestu.
Če smo žalostni, nezadovoljni, bolni, ne dovolj lepi in vitki (po vsiljenih lepotnih standardih), kupujemo. Najverjetneje nas bo osrečil vsaj tisti izdelek iz reklame … Ali tisti lonček iz izložbe, če že ne moremo imeti vile z bazenom.
Sem … otroško radovedna. Okupirana s tem, da sem mama, pa čeprav le eni hčerki. Pa je še toooliko vlog v mojem življenju, vse pa skušam živeti s srcem, to sem si obljubila že davno …